Čigong in fizične vaje
Na običajnem nivoju, ljudje razumejo čigong kot nekaj v neposredni povezavi s fizičnimi vajami. Seveda je na nizkem nivoju mogoče čigong in fizične vaje poistovetiti, ker ima oboje za cilj zdravo telo. Vseeno pa se specifičen način vadbe čigonga in sredstva, ki se uporabljajo, znatno razlikujejo od fizičnih vaj. Da bi s fizičnimi vajami dosegli zdravo telo, je potrebno količino vaj povečevati in treniranje intenzivirati. S čigong vajami pa je drugače, saj ne zahtevajo gibanja. Če obstaja kakršenkoli gib, je nežen, počasen in zaokrožen. Včasih niti ni gib, temveč mirovanje – kar se po formi znatno razlikuje od fizičnih vaj. Iz visoke perspektive, čigong ni omejen le na zdravljenje in ohranjanje zdravja, ker predstavlja nekaj z višje ravni in globljega pomena. Čigong niso le tiste površne stvari z nivoja običajnih ljudi. Je nekaj nadnaravnega in ima na različnih nivojih različne pojavne oblike. To je nekaj kar znatno presega vse kar imajo vsakodnevni ljudje.
Kar zadeva značaj posameznih vrst vaj, so tudi tu razlike ogromne. Da bi bilo telo pripravljeno na sodobne pogoje tekmovanja, da bi izpolnilo kriterije, mora nek športnik, posebno dandanašnji športnik, povečevati trajanje vaj. Njegovo telo mora biti vedno v vrhunski formi. Da bi dosegel ta cilj, on intenzivira trening, da bi cirkulacijo naredil ustrezno, s tem izboljšuje metabolizem ter konstantno popravlja fizično stanje telesa. Zakaj je potrebno izboljšati metabolizem? Ker se mora telo nekega športnika neprestano izboljševati, da bi bil v času tekmovanja v vrhunski kondiciji. Človeško telo sestavljajo številne celice. Vse gredo skozi sledeč proces: Novonastala celica je v polni vitalnosti in kaže znake rasti. Ko zraste do skrajne točke, ne more več rasti, temveč lahko le upada do svoje spodnje točke, nakar bo zamenjana z novo celico. Na primer, če uporabimo za opis 12 ur dneva, se celica deli ob 6 zjutraj s tendenco nadaljnjega razvoja. Do 8, 9 in 10 ure so njena dobra obdobja, ko pa odbije poldne, ne more več rasti, temveč lahko le upada. V tem trenutku celici še naprej ostane polovica življenja, vendar ta preostala polovica ne ustreza kondiciji športnika tekmovalca.
Kaj se lahko glede tega stori? Treninge se mora intenzivirati in okrepiti cirkulacija, in takrat nove celice, nastale z delitvijo, lahko zamenjajo stare. Po tej poti se gre. To pomeni, da se celice zamenjuje, preden je njihova življenjska doba končana, pravzaprav na polovici življenja. Na ta način telo ves čas vzdržuje moč in napreduje. Vseeno, pa se človeške celice ne morejo neskončno deliti na ta način, saj je število deljenj celice omejeno. Predpostavimo, da se ena celica v času človeškega življenja lahko razdeli največ stokrat. Pravzaprav se lahko deli več kot milijon krat. Predpostavimo še to, da če se pri normalni osebi razdeli stokrat, bo ta živela sto let. Vendar sedaj celica živi le polovico svojega življenja, kar pomeni, da lahko športnik živi le petdeset let. Kljub temu pa nismo videli, da bi se športnikom dogajale večje težave, ker se dandanes umaknejo pred tridesetim. Konkretno, danes je nivo tekmovanja zelo visok, zato je tudi število športnikov v pokoju veliko. Tako nek športnik nadaljuje normalno življenje, in ni videti, ga je vse to kaj posebno prizadelo. Teoretično je bistvo tako. Fizične vaje pomagajo, da se obdrži zdravo telo, vendar skrajšujejo življenje. Po zunanjem videzu, je športnik najstnik videti kot da jih ima preko dvajset, medtem, ko tisti v dvajsetih zgleda, kot da je v tridesetih. Športnik je običajno prej videti zrel in prej star. Če obstaja prednost, gledano iz dialektične perspektive, obstaja tudi slabost. V realnosti je to taka pot.
Čigong vaje so pravo nasprotje fizičnih vaj. One ne vključujejo nasilnih gibov. Če so kakršnikoli gibi, so nežni, počasni in zaokroženi. So do te mere počasni in nežni, da preraščajo v nepremičnost in mirovanje. Poznano vam je, da kultivacijska metoda sedenja v meditaciji zahteva stanje mirovanja. Vse se upočasnjuje, vključujoč utrip in cirkulacijo. V Indiji je veliko mojstrov joge sposobnih sedeti v vodi ali biti dneve dolgo zakopani pod zemljo. Oni so sposobni, da se popolnoma umirijo in da celo nadzirajo utrip. Predpostavimo, da se nekomu celice obnavljajo enkrat dnevno. Praktikant lahko naredi, da se njegove celice delijo vsak drugi dan, enkrat na teden, enkrat na mesec ali celo v daljšem časovnem intervalu – kar pomeni, da je že podaljšal svoje življenje. To zadeva le tiste kultivacijske metode, ki vzgajajo izključno um, brez vzgajanja telesa, ker tudi one lahko to dosežejo, podaljšujoč človeško življenje. Nekdo bo pomislil: „Mar samo življenje in dolžina človeškega življenja nista usojena? Kako bi se lahko brez kultiviranja telesa živelo dlje?” Drži. Vendar, če nivo praktikanta doseže izven Treh domen, se mu lahko življenje podaljša, čeprav bo na zunaj videti zelo star.
V pravi praksi, katera kultivira telo, se v celicah telesa konstantno akumulira zbrana visoko–energijska materija, katere gostota raste, postopno izrivajoč in počasi zamenjujoč celice vsakodnevne osebe. Na ta način nastane kvalitetna sprememba in oseba ostane večno mlada. Seveda je proces kultivacije zelo počasen in postopen, in se mora tekom njega mnoge stvari žrtvovati. Ni lahko kaliti sebe mentalno in fizično. Ali lahko ostaneš miren v šinšing konfliktu z drugimi? Bo imelo vpliv nate, ko so ogroženi tvoji pošteno pridobljeni osebni interesi? Zelo je težko to izpeljati; Tu ne velja, da je cilj moč doseči, če obstaja želja. Ta cilj se lahko doseže le, če se izboljšata šinšing in De.
Mnogi ljudje mislijo, da čigong predstavlja običajne fizične vaje, medtem ko je razlika pravzaprav zelo velika; ti dve stvari nikakor nista enaki. Le, ko se na najnižjem nivoju prakticira či, kar je namenjeno zdravljenju in ohranjanju zdravega telesa, je cilj na najnižjem nivoju podoben tistemu, ki ga imajo fizične vaje. Na visokem nivoju, pa sta to dve popolnoma različni stvari. Telesno prečiščenje v čigongu ima prav tako svoj namen, in od praktikantov se zahteva, da se v popolnosti upoštevajo nadnaravna načela, namesto načel običajnih ljudi. Kakorkoli že, so fizične vaje nekaj, kar je za vsakodnevne ljudi.
Mentalna namera
Pod mentalno namero razumemo aktivnost človeških možganov. Kako se na umske aktivnosti možganov gleda v krogih kultivatorjev? Kako se gleda na različne oblike človeških misli (mentalnih namer)? In kako se te izraža? Pri proučevanju človeških možganov, sodobna medicina še naprej ne more rešiti številnih vprašanj, ker to ni tako enostavno, kot proučevanje površine človeškega telesa. Na globljih ravneh, različne dimenzije zavzemajo različne oblike. Vendar tudi ni tako, kot nekateri čigong–mojstri pojasnjujejo. Nekateri čigong–mojstri niti sami ne vedo kaj se dogaja, zato tega niti ne morejo jasno pojasniti. Mislijo, da bodo, ko uporabijo možgane in razvijejo misel, lahko nekaj storili, zato trdijo, da so njihove misli to naredile, tj. njihova mentalna namera. Vendar v resnici tega sploh ni storila njihova mentalna namera.
Naj najprej spregovorimo o poreklu človeških misli. V starodavni Kitajski je obstajala besedna zveza „misliti s srcem”. Zakaj je obstajala ta besedna zveza? Upoštevajoč, da je svoja raziskovanja usmerjala neposredno na stvari kot je človeško telo, življenja in vesolja, je bila zaradi tega kitajska medicina zelo napredna. Nekaterim ljudem se zares zdi, da je njihovo srce tisto, ki misli, medtem, ko se drugim zdi, da so to možgani. Zakaj se to dogaja? Je razumno, da ljudje govore o razmišljanju s srcem. Mi ugotavljamo, da je duša vsakodnevne osebe zelo majhna, in da informacije, ki jih pošiljajo človeški možgani niso funkcija samih možganov, niti tistega kar sami možgani oddajajo, temveč nekaj, kar prihaja od Glavne duše. Glavna duša ne prebiva le v Niwan palači. Niwan palača v Tao–šoli je tisto, kar sodobna znanost imenuje epifiza. Če je naša duša v Niwan palači, mi zares čutimo, da možgani mislijo in pošiljajo informacije, če se nahaja v srcu, mi zares čutimo, da srce misli.
Človeško telo je majhno vesolje. Mnoga živa bitja v telesu praktikanta lahko igrajo nekakšno vlogo spreminjanja položaja. Če njegova duša spremeni pozicijo in odide v trebuh, on čuti, da misli s trebuhom. Če se duša premakne v peto ali meča, bo zares čutil, kot da peta ali meča mislita. Čeprav to morda zveni nepredstavljivo, jamčim da je tako. To lahko občutite celo, če vaš nivo v kultivaciji še ni visok. Če človeško telo ne bi imelo duše, ne bi imelo temperamenta, karakterja in osebnosti, bi predstavljalo le kup mesa, in ne celotne osebe z osebnostjo. Katere so funkcije človeških možganov? Kot jaz to vidim, v obliki te fizične dimenzije, človeški možgani predstavljajo le tovarno za predelavo. Konkretno informacijo pošilja duša. Tisto kar se prenaša, pa ne predstavlja jezika, temveč vrsto kozmične informacije, ki nosi določen pomen. Po sprejemu takšnega ukaza, ga naši možgani obdelajo, spreminjajoč ga v jezik ali neko drugo obliko izražanja, ki jo izkazujemo z gestikulacijo z rokami, očmi in telesnimi gibi. Edina vloga možganov je ta. Konkretni ukazi in misli prihajajo od duše. Ljudje običajno verjamejo, da to predstavlja direktno in neodvisno funkcijo možganov. Pravzaprav se duša včasih nahaja v srcu, tako da nekateri ljudje zares čutijo, da mislijo s srcem.
Dandanes tisti, ki se ukvarjajo z raziskovanjem človeškega telesa verjamejo, da je tisto, kar človeški možgani oddajajo nekaj podobnega električnem valu. Za sedaj ne bomo diskutirali, kaj je to kar se zares oddaja, lahko pa rečemo, da so oni objavili, da je materialno. Torej, ne gre za praznoverje. Kakšen učinek ima taka materija? Neki čigong–mojstri trde: „S svojimi mislimi lahko premikam stvari, lahko ti odprem Tretje oko, ozdravim bolezen itd.” Pravzaprav nekateri čigong–mojstri ne vedo, jim ni jasno, katere nadnaravne moči imajo. Edino vedo, da lahko storijo karkoli si zaželijo, čim na to pomislijo. V resničnosti je tu na delu njihova mentalna namera: mentalna namera možganov upravlja z nadnaravnimi močmi, in te pod poveljstvom mentalne namere izvršujejo fizične naloge. Vseeno pa mentalna namera ničesar ne more sama. Ko praktikant nekaj stori, so tu na delu njegove nadnaravne moči.
Nadnaravne moči so potencialne sposobnosti človeškega telesa. Z razvojem naše človeške družbe, človeški um postaja vse bolj zapleten, pripisujoč vse večji pomen „realnosti”, postajajoč vse bolj odvisen od tako imenovanih sodobnih orodij. V skladu s tem, so prirojene moči človeka postopno atrofirale. Tao–šola uči povratka k prvobitnemu, se vrniti k resnici; tekom kultivacije moraš iskati resnico, da bi se na koncu vrnil k svojemu prvobitnemu, pravemu bitju in svoji nravi. Šele potem lahko odkriješ te svoje prirojene moči. Danes jih imenujemo „nadnaravne sposobnosti”, čeprav so to pravzaprav prirojene človeške sposobnosti. Človeška družba na videz napreduje, medtem ko pravzaprav nazaduje, oddaljujoč se vedno dlje od narave vesolja. Pred dnevi sam omenil Džang Guolaoa, ki je jahal osla obrnjen nazaj, vendar ljudje niso razumeli pomena. On je odkril, da iti naprej, dejansko pomeni iti nazaj in, da se človeštvo vedno bolj oddaljuje od narave vesolja. Tekom evolucije vesolja in posebno danes, v plimi potrošniške družbe, so se mnogi ljudje moralno pokvarili in se vse bolj oddaljujejo od Džen–Šan–Ren, osnovne lastnosti vesolja. Tisti, ki plavajo v toku običajnih ljudi, ne morejo dojeti stopnje moralne pokvarjenosti človeštva, zato nekateri celo mislijo, da je vse v redu. Samo tisti, katerim se ne tekom kultivacije izboljšal šinšing, lahko s pogledom nazaj spoznajo, da so človeške moralne vrednote z degeneracijo prispele na sedanjo strašno raven.
Nekateri čigong–mojstri trdijo: „Jaz ti lahko razvijem nadnaravne moči.” Katere nadnaravne moči ti lahko oni razvijejo? Brez energije, nadnaravne moči ne morejo delovati, če pa se še niso pojavile, kako jih lahko vključiš? Jih lahko premakneš, če jih njegova energija ni okrepila in oblikovala? To je popolnoma neizvedljivo. Tisto, kar pravijo o razvijanju nadnaravnih moči ni nič drugega kot povezovanje že izoblikovanih nadnaravnih moči s tvojimi možgani, tako, da lahko možgani upravljajo z njimi. To je tisto, kar počno v smislu razvoja nadnaravnih moči. Pravzaprav ti oni ne razvijejo nikakršnih nadnaravnih moči, temveč le opravijo to majhno opravilo. Pri praktikantu, njegova mentalna namera narekuje nadnaravnim močem; pri običajni osebi, njena mentalna namera upravlja ude in čutila, kot v kakšni tovarni: direktor daje ukaze vsakemu posameznemu sektorju, da se izvršijo določena dela. Enako je v štabu vojske: komandant daje ukaze in upravlja z vojsko pri izvedbi naloge. Ko sem predaval v raznih krajih, sem o tej temi pogosto razpravljal z administratorji lokalnih čigong združenj. Vsi so bili zelo presenečeni: „Mi ves čas preučujemo kakšno potencialno energijo in kolikšno potencialno zavest ima človeški um.” V realnosti stvari niso take – oni so od samega začetka na napačni sledi. Povedal sem že, da se mora, za proučevanja znanosti človeškega telesa, revolucionarizirati način razmišljanja. Da bi se doumelo nadnaravno, se ne sme uporabljati deduktivnih metod običajnih ljudi in njihovega načina prosvetljenja stvari.
Mentalna namera ima kar nekaj oblik. Na primer, nekateri ljudje omenjajo latentno zavest, podzavest, inspiracijo, sanje itd. Kar zadeva sanje, jih noben čigong–mojster ni voljan pojasniti. Ko si bil rojen, si se istočasno rodil v mnogih dimenzijah vesolja, in ti tvoji ostali jazi skupaj s teboj tvorijo celovito, integrirano entiteto, imajo medsebojno korelacijo in medsebojno mentalno povezavo. Poleg tega, imaš v svojem telesu glavno dušo, vzporedno dušo in pojavne oblike raznih drugih bitij. Vsaka celica in vsi notranji organi nosijo obliko, v kateri tvoja podoba in informacija obstajata v drugih dimenzijah. Zato so izjemno kompleksne. V sanjah so stvari lahko zdaj take, zdaj drugačne. Od kod sploh pridejo sanje? Medicinska znanost razlaga, da sanje nastanejo zaradi sprememb, ki se dogajajo v možganski skorji. Tako je v tej materialni obliki, vendar so sanje pravzaprav, rezultat vplivov informacij iz drugih dimenzij. Zato se, ko sanjaš počutiš zmedenega. Vendar vse to nima nikakršne zveze z vami in vam zato ni potrebno skrbeti. Obstaja le ena vrsta sanj, ki vas neposredno zadeva, čeprav takih sanj ne moremo imenovati sanje: To je takrat, ko tvoja glavna zavest ali glavna duša, vidi, kako ti v spanju pristopijo družinski člani ali, ko resnično izkusiš nek dogodek ali, ko nekaj vidiš ali nekaj delaš. V teh primerih, ker je tvoja zavest jasna in čista, pomeni, da je pravzaprav tvoja glavna duša storila ali videla nekaj v drugi dimenziji. Te stvari zares obstajajo, čeprav se dogajajo le v drugi fizični dimenziji in drugem čas-prostoru. Jih lahko imenuješ sanje? Ne moreš. Vseeno, ker tvoje fizično telo pravzaprav spi, je sanje edina beseda, ki jo lahko uporabimo. Samo takšne sanje imajo neposredno povezavo s teboj.
Kar zadeva človeške navdahnjenosti, podzavesti, latentne zavesti itd., bi dejal, da teh izrazov niso skovali znanstveniki. To so izrazi, ki so jih ustvarili pisci in temeljijo na navadah običajnih ljudi – to niso znanstveni izrazi. Kaj sploh je to „latentna zavest” o kateri govore ljudje? Težko je podati jasno in nedvoumno razlago, ker so raznorazne informacije, ki jih sprejemajo ljudje, zelo zahtevne in predstavljajo delčke zamegljenih spominov v možganih. Podzavest o kateri govorijo ljudje, je mnogo lažje razložiti. Po definiciji, podzavest običajno zajema tisto kar počno ljudje, brez lastnega vedenja. Drugi običajno za nekoga pravijo, da je nekaj storil nezavedno, brez namere. Ta podzavest je natanko isto kot je tudi vzporedna zavest, o kateri smo govorili. Ko se glavna zavest sprosti in preneha nadzorovati možgane, oseba ni pri čisti zavesti, kot da je zaspala. V spanju ali v nezavednem stanju, osebo z lahkoto nadzira njegova vzporedna zavest ali vzporedna duša. Takrat lahko vzporedna zavest stori določene stvari, kar pomeni, da jih stori oseba sama, brez da bi imela zavedanje o tem. Vseeno pa so te stvari pogosto dokaj dobro opravljene, saj lahko vzporedna zavest v drugih dimenzijah vidi naravo materije in je vsakdanjik navadnih ljudi ne more zamotiti. Zatorej, ko pride k sebi in dojame, kaj je storila, bo oseba rekla: „Kako sem lahko storila tako neumnost? Tega nikdar ne bi storil pri čisti zavesti.” V tem trenutku bo dejala, da ni dobro, ko pa bo pogledala nazaj, čez deset ali petnajst dni, pa bo rekla: „To sem pa res dobro storil! Kako sam to izvedel?” Kaj takega se dogaja pogosto. Vzporedne zavesti ne zanimajo trenutni učinki, temveč kakšen bo rezultat v prihodnosti. Obstajajo tudi stvari, ki nimajo nikakršnih posledic v prihodnosti, temveč le trenutni učinek. Ko vzporedna zavest počne take stvari, jih bo verjetno opravila dobro.
Obstaja še ena oblika misli: Namreč, tiste med vami, z zelo dobro prirojeno kvaliteto, lahko z lahkoto kontrolirajo višja bitja, napeljujoč vas k temu, da počnete nekatere stvari. Seveda je to posebna tema, o kateri ne bomo govorili sedaj; Tukaj v glavnem razpravljamo o mislih, ki prihajajo od nas samih.
Kar zadeva inspiracijo, je tudi to termin, ki so ga skovali pisci. Splošno se verjame, da inspiracija, kot akumulacija življenjskega znanja, nastane v hipu, kot iskra. Rekel bi, da če stvari opazujemo iz perspektive materialističnih teorij, se lahko reče, da več ko oseba nabere znanja tekom življenja bolj prožno ga uporabljajo možgani. In ko potrebuje idejo, bi ta preprosto morala nastati, in vprašanje inspiracije sploh ne bi smelo niti obstajati. Vendar to, kar se imenuje inspiracija, ne prihaja na tak način. Običajno, ko nekdo veliko razmišlja, on misli in misli, dokler ne začuti, da je njegovo znanje izčrpano, kot da je na koncu svojih zmožnosti. Takrat je blokiran, da bi karkoli napisal, nima idej kako naj sestavi glasbeno kompozicijo, je nesposoben nadaljevati znanstveni projekt. Izčrpan je tako, da se mu zdi, da mu bo razneslo možgane, ostanki cigaret so razsuti povsod po tleh - blokiran je, ima glavobol in ničesar se ne more domisliti. Končno, pod katerimi pogoji pride inspiracija? Ko je utrujena, bo oseba pomislila: „Dovolj, čas je za odmor.” Bolj njegova glavna zavest kontrolira možgane, manjša je možnost, da druga živa bitja sežejo do njega. Zato, ko naredi odmor, se malo sprosti in preneha razmišljati o tem, in v tem stanju, osvobojenem namere, mu nenadoma pade na um ideja. Inspiracija najpogosteje prihaja na tak način.
In zakaj inspiracija pride v tem trenutku? Ko glavna zavest osebe nadzira možgane, bolj ko oseba „misli”, bolj jo glavna zavest nadzira, zato je vzporedni zavesti toliko težje nastopiti. Ko človek razmišlja, ima glavobol in trpi, se vzporedna zavest prav tako muči in trpi zelo močan glavobol. Kot del telesa osebe, ker je rojena istočasno, tudi ona nadzira del telesa. Ko se glavna zavest relaksira, vzporedna zavest projektira v možgane tisto kar ve sama, glede na to, da je sposobna uvideti naravo materije v drugi dimenziji, in tako bo delo opravljeno, besedilo napisano, glasba komponirana.
Nekateri ljudje bodo rekli: „V tem primeru moramo uporabljati vzporedno zavest.” Natanko tako, kot je nekdo napisal v pravkar prispelem sporočilu: „Kako lahko vzpostavimo stik z vzporedno zavestjo?” Ne moreš stopiti v stik z njo, saj si se šele pričel kultivirati in nimaš nikakršnih lastnih moči. Bolje je, da niti ne poskušaš vzpostaviti nikakršnega stika, ker takšna namera predstavlja navezanost. Nekateri se bodo vprašali: „Ali lahko uporabljamo vzporedno zavest, da bi delali stvari v splošno dobrobit in pospešili razvoj človeške družbe?” Ne! Zakaj ne? Ker je tisto kar ve tvoja vzporedna zavest še vedno zelo omejeno. Zaradi zapletenosti dimenzij in tolikšnega števila nivojev, je struktura vesolja zelo kompleksna, tako da lahko vzporedna zavest ve le tisto, kar je v njeni lastni dimenziji, in ničesar kar je izven nje. Poleg tega je veliko različnih vertikalnih nivojev in dimenzij. Razvoj človeštva lahko nadzirajo le višja bitja na zelo visokih nivojih, in ta gre naprej v skladu z zakonitostmi razvoja.
Naša običajna človeška družba napreduje v skladu z zakoni, ki upravljajo z zgodovino. Vi bi morda želeli, da bi se razvijalo na določen način in doseglo določen cilj, vendar višja bitja ne razmišljajo tako. Ali so ljudje v davnini razmišljali o današnjih letalih, vlakih in kolesih? Mislim da je malo verjetno, da niso, ker pa zgodovina ni bila razvita do te faze, tega tedaj niso mogli izumiti. Na površini, s perspektive konvencionalnega načina razmišljanja in sedanjega človeškega znanja, razlog je ta, da človeška znanost v tistem obdobju ni dosegla tega nivoja in zatorej ni mogla izumiti teh stvari. Pravzaprav razvoj človeške znanosti prav tako sledi zgodovinskim aranžmajem. Ti želiš doseči določen cilj s človeškim naporom vendar je to nemogoče. Seveda so ljudje, pri katerih vzporedna zavest lahko odigra pomembno vlogo. Nek književnik trdi: „Dnevno lahko napišem na deset tisoče besed svoje knjige, brez da bi se sploh utrudil. Če želim, lahko napišem res hitro, a bo drugim, ko bodo prebrali, tudi všeč.” Zakaj je tako? To je rezultat združenih naporov glavne zavesti in vzporedne zavesti, ker vzporedna zavest lahko opravi pol dela. Vendar ni pri vseh tako. Pri večini se vzporedna zavest sploh ne vmešava, če pa od nje želiš, da nekaj stori, to ne bo izpadlo dobro in boš na koncu dobil nasproten rezultat. Čist in jasen um
Mnogi v času vadbe ne uspejo umiriti misli zato na vse strani sprašujejo pri čigong–mojstrih: „Učitelj, kakorkoli že vadim, ne uspevam doseči stanja mirnosti. Čim se namestim, začnem razmišljati in sanjariti o marsičem.” To je kot razburkano morje v katerem se vse giblje in se niti za hip ne more umiriti. Zakaj se ne da doseči stanja umirjenosti? Nekateri tega ne morejo razumeti, zato verjamejo, da obstaja nekakšen skriti trik. Oni iščejo poznane čigong–mojstre: „Prosim vas, da me naučite kakšen napreden trik, da bi lahko umiril misli.” Kot jaz to vidim, je to iskanje zunanje pomoči. Če želiš napredovati, moraš poiskati svoje notranje bitje in delovati na svojem srcu – samo takrat se lahko zares vzdigneš in dosežeš mirnost, ko sediš v meditaciji. Sposobnost, da se doseže mirnost je odvisna od gonga, in globina dinga prikazuje nivo praktikanta.
Kako lahko vsakodnevna oseba kar tako umiri um? Tega ne more, razen, če ima zelo dobre prirojene kvalitete. Z drugimi besedami, osnovni razlog za nezmožnost, da se doseže mirnost ne leži v tehniki, temveč v dejstvu, da um in srce nista čista. V običajni človeški družbi, v konfliktih med ljudmi, tekmuješ in se boriš za osebno korist, vsled sedmih človeških čustev in šestih želja in raznoraznih navezanosti. Če ne opustiš teh stvari in če so ti zelo pomembne, kako le bi lahko na lahek način dosegel mirnost? Ko vadi, bo nekdo pomislil: „Ne morem verjeti. Moram se umiriti in prenehati razmišljati.” V trenutku, ko to pomisli, se bodo vse misli ponovno pojavile. Tvoj um ni čist, zato se ne moreš umiriti.
Nekateri se ne bodo strinjali z mojim glediščem: „Mar nekateri čigong–mojstri ne učijo ljudi določenih tehnik? Lahko se osredotočiš na le eno stvar, jo vizualiziraš, se fokusiraš na Dan Tian, pogledaš Dan Tian znotraj, mantraš Budino ime, itd.” To so razne vrste tehnik, vendar kljub temu niso le tehnike, temveč odraz moči osebe. Skladno s tem, so te moči v neposredni povezavi z našim vzgajanjem šinšinga in nivojem do katerega smo napredovali. Poleg tega to ni edini način, s katerim se da doseči stanje mirnosti. Če ne verjamete, poizkusite. Z raznoraznimi željami in navezanostmi, nesposobni, da jih opustite, se poskusite umiriti. Nekateri pravijo, da uspeva, če se mantra Budino ime. Ali lahko umiriš svoj um z mantranjem Budinega imena? Nekdo trdi: „Lahko je vaditi v šoli Bude Amitabe – dovolj je, da se mantra Budino ime.” Zakaj ne poizkusiš? Jaz to imenujem moč. Ti praviš, da je lahko, vendar jaz pravim, da ni, saj niti ena šola kultivacije ni lahka.
Vsakdo ve, da je Sakyamuni predaval Koncentracijo (Ding). Kaj je predaval pred Koncentracijo? Predaval je Zapovedi in opuščanje vseh želja in odvisnosti, dokler nič ne ostane v umu – in šele takrat je moč doseči Koncentracijo. Ali ni to načelo? Vendar koncentracija pomeni tudi moč, ker se Zapovedi ne da upoštevati naenkrat. S postopnim opuščanjem vsega kar ni dobro, bo sposobnost koncentracije napredovala od površne k globoki. Ko se mantra ime Bude, je treba to početi zbrano in brez česarkoli drugega na umu, vse dokler ostali deli uma ne otrpnejo in oseba postane ne zavedajoča se vsega, z eno mislijo, ki nadomešča tisoče drugih ali dokler se vsaka beseda v „Buda Amitaba” ne prikaže pred očmi. Ali ni to moč? Ali je to možno že od začetka? Ni možno. Če ni možno, potem se zagotovo ne da doseči niti stanja mirnosti. Če ne verjamete, poizkusite sami. Medtem, ko usta brez prekinitve mantrajo Budino ime, možgani razmišljajo o marsičemu: „Zakaj me šef ne mara? Ta mesec je moj dodatek res majhen.” Bolj razmišljaš o tem, vse bolj se jeziš, medtem, ko tvoja usta mantrajo Budino ime. Mislite, da nekdo tak lahko vadi čigong? Ali ni to vprašanje moči? Ali ni to posledica tega, da tvoj um ni čist? Nekaterim je Tretje oko odprto, zato lahko navznoter vidijo Dan Tian v svojem telesu. Dan, ki se akumulira v predelu spodnjega trebuha, postaja svetlejši, ko je te čiste energijske materije več. Manj kot je čista, manj je tudi prozorna in bolj temna. Ali je moč stanje mirnosti doseči le z gledanjem navznoter v ta Dan v Dan Tianu? Ni ga možno doseči. To ni le stvar same tehnike – bistvo je, da misli niso jasne in čiste. Ko navznoter pogledaš v Dan Tian, je Dan videti svetel in lep. V trenutku pa se ta Dan spremeni v stanovanje: „Ta soba bo za mojega sina, ko se oženi. Ta soba je za mojo hči. Midva, stari par, pa bova midva spala v drugi sobi, osrednja soba pa bo dnevna. To je sijajno! Ali bom dobil tako stanovanje? Moram ugotoviti kako naj pridem do njega. Kaj se da storiti?” Ljudje so preprosto navezani na take stvari. Misliš, da se na ta način lahko vstopi v stanje mirnosti? Nekdo je rekel: „V to običajno človeško družbo sem prišel kot v hotel, za nekaj dni, in odšel bom v naglici.” Nekateri ljudje so se preprosto navezali na ta prostor, pozabljajoč na svoj dom.
V pravi kultivaciji, se mora kultivirati srce, kultivira se oseba znotraj, iščoč v sebi, in ne izven sebe. Nekatere šole kultivacije pravijo, da se Buda nahaja v srcu osebe in v tem je nekaj resnice. Nekateri zmotno razlagajo to izjavo, in pravijo, da imajo Budo v srcu, oz. da so sami Buda ali kot, da Buda obstaja v njihovem srcu – tako so to razumeli. Mar ni to napačno? Kako lahko to razumejo na tak način? Izvorna kultivacija pomeni, da lahko dosežeš popolnost le s kultivacijo svojega uma (srca). To je preprosta resnica. Kako lahko v tvojem telesu obstaja Buda? Da bi uspel, se moraš kultivirati.
Razlog zakaj ne moreš vstopiti v stanje mirnosti je to, da tvoj um ni izpraznjen in to, da še nisi dosegel dovolj visokega nivoja. Doseganje mirnosti poteka od plitke proti globoki v skladu in vzporedno s tvojim napredovanjem skozi nivoje: ko se osvobodiš navezanosti, ti nivo raste, in z njim tudi tvoja sposobnost, da se koncentriraš. Če z nekimi tehnikami ali metodami želiš doseči stanje mirnosti, iščeš pomoč od zunaj. To pa pomeni, da si zavil s poti v svoji praksi ali, da si krenil po napačni poti zla, kar je enako kot iskati pomoč od zunaj. Posebno v budizmu bodo rekli, da če iščeš pomoč od zunaj, si krenil po demonski poti. V pravi kultivaciji se mora kultivirati srce in le takrat, ko izboljšaš svoj šinšing, boš dosegel mirnost, ter stanje brez namer (vuvej). Samo ko ti šinšing zraste, se boš lahko poistovetil z naravo vesolja in odstranil različne človeške potrebe, navezanosti in ostale slabe stvari. Šele tedaj boš lahko opustil slabe stvari v sebi in se vzdignil, brez da bi te omejevala priroda vesolja. Takrat se bo materija De transformirala v Gong. Mar se ne dopolnjujeta? Tako je načelo.
To je subjektivni razlog, ki osebi preprečuje, da bi vstopila v stanje mirnosti, ko ni sposobna izpolniti zahtev praktikantskega standarda. Kar zadeva zunanje dejavnike, trenutno obstaja situacija, ki povzroča resne motnje kultivaciji proti visokim nivojem, resno vplivajoč na praktikante. Vemo, da je z reformami in odpiranjem svetu, ekonomija postala prožnejša in politika manj restriktivna. Uvedene so mnoge nove tehnologije in življenjski standard se je izboljšal. Vsi običajni ljudje menijo, da je to dobro. Vendar, če se pogleda obe plati, na dialektični način, so z reformami in odpiranjem, uvožene tudi nezdrave stvari raznih oblik. Ker je dobra prodaja tisto kar je ključno, če v književnem delu ni seksualnih vsebin, se knjiga ne bo dobro prodajala. Če filmi in TV program ne prikazujejo scen iz spalnice, je njihova gledanost slaba. Kdo lahko razlikuje, ali je nekaj prava umetnost ali nekaj kar ima sporočila drugačna od umetniških. V naših starodavnih kitajskih tradicionalnih umetnostih ni takih stvari. Naše kitajske narodne tradicije ni ustvaril kdorkoli. Govoreč o predzgodovinski kulturi, sem omenil, da ima vse svoj izvor. Moralne vrednosti ljudi so se pokvarile in bile tudi spremenjene; spremenili so se celo standardi, ki merijo dobro in slabo. To so vprašanja običajnih ljudi. Kljub temu je narava tega vesolja, Džen–Šan–Ren, kot edini kriterij za razlikovanje dobrih in slabih ljudi, ostala nespremenjena. Kot praktikant, če se želiš vzdigniti nad običajne ljudi, moraš stvari ceniti na osnovi tega kriterija in ne na osnovi standardov običajnih ljudi. Zato dejansko tudi obstaja ta zunanja motnja. In to še ni vse, saj škodo delajo tudi stvari kot homoseksualnost, seksualne svoboščine in zloraba drog.
Svet je prišel do stanja v katerem je danes, zato razmislite, kaj bo, če se bo to še nadaljevalo? Se lahko dopusti, da bi se to nadaljevalo večno? Če človeška vrsta nekaj ne ukrene glede tega, bo ukrenilo Nebo. Vedno, ko človeška vrsta doživlja katastrofe, je to je v takih okoliščinah. Imel sam mnogo predavanj, ne omenjajoč vprašanje velikih katastrof človeštva. O tej vroči temi razpravljajo religije in mnogi ljudje. Vsem vam postavljam vprašanje, zato razmislite: V naši običajni človeški družbi, je človeška morala doživela ogromne spremembe.Trenja med ljudmi so prišla do skrajne točke. Mar ne mislite, da se je pripeljalo do izjemno nevarne situacije? Ta objektivno obstoječa sredina sedaj resno ovira kultivacijo praktikantov navisoke nivoje. Fotografije golote postavljajo na sredino ceste; dovolj je, da dvigneš glavo, da jih vidiš.
Lao Ce je nekoč dejal: „Ko oseba dobrih kvalitet sliši Tao, ga bo marljivo udejanjala.” Ko oseba dobrih kvalitet sliši Tao, si misli: „Končno sem našel pravo metodo kultivacije. Zakaj bi čakal in se ne bi pričel nemudoma kultivirati?” Zahtevno okolje je, po mojem mnenju, dobra stvar. Bolj zahtevno kot je, večje kultivatorje bo dalo. Če se lahko vzdigneš nad to, bo tvoja kultivacija najsolidnejša možna.
Za tistega, ki se je resnično odločil, da se bo kultiviral, bi dejal, da je to dobra stvar. Če ne bi bilo nikakršnih nesoglasij in ali priložnosti, da se izboljša šinšing, ne bi mogli napredovati. Če bi bili vsi dobri eni do drugih, kako bi se kultivirali? Kar zadeva povprečnega kultivatorja, je to „oseba povprečnih kvalitet, ki je slišala Tao” in nekdo, ki mu bo dobro, če izvaja ali ne izvaja kultivacijo; obstaja verjetnost, da on ne bo uspel v kultivaciji. Nekateri, ki to poslušajo, čutijo, da je smiselno to kar govori Učitelj, vendar, ko se vrnejo v običajen svet, bodo ponovno mislili, da so trenutni, praktični dobitki realnejši. Oni so prav zares realnejši. Ne le vi, temveč tudi mnogi zahodni milijonarji in bogataši spoznavajo, da po smrti ne ostane nič. Materialno bogastvo ne pride z rojstvom niti odide z vami po smrti – čutijo se izgubljene. Zakaj je potemtakem Gong tako dragocen? Ker je vezan na telo glavne duše, zato se s teboj rodi in odide s teboj po smrti. Rekli smo, da duša nikoli ne umre, in to ni praznoverje. Ko celice naših fizičnih teles odmro, delci manjši od celic, v drugih dimenzijah, ne odmro. Le lupina odpade.
Vse kar sem pravkar povedal sodi k vprašanju šinšinga. Sakyamuni je nekoč to povedal, kot tudi Bodidarma: „Ta orientalna dežela Kitajska, je prostor, kjer nastajajo ljudje velike vrline.” Skozi zgodovino, so bili mnogi svečeniki in veliko Kitajcev zelo ponosnih na to. To o razumeli, kot, da so sposobni vzgojiti Gong visokega nivoja, zato so mnogi zadovoljni in polaskani: „Bravo za nas Kitajce. Dežela kitajska lahko proizvede ljudi z velikimi prirojenimi kvalitetami in visoko vrlino.” Pravzaprav, mnogi ne razumejo pravega pomena. Zakaj dežela Kitajska daje ljudi velikih vrlin in zakaj se je tu možno kultivirati do visokih nivojev? Mnogi ne razumejo pravega pomena tistega, kar sta dejala ta dva človeka visokega nivoja, niti ne razumejo domen ljudi na visokih nivojih in njihovega načina razmišljanja. Naj ne povemo popolnoma jasno kaj to pomeni, temveč razmislite sami: Le v najzahtevnejši skupini ljudi, v najzahtevnejšem okolju, je mogoča visoko izpopolnjena kultivacija.
Prirojena kakovost
Prirojeno kakovost osebe opredeljuje količina substance De, ki jo vsebuje njeno telo v drugi dimenziji. Z manj De in več črne materije, je karmično polje veliko. V tem primeru, ima slabo prirojeno kakovost. Z veliko De ali bele materije, bo karmično polje majhno. Ta oseba ima dobro prirojeno kakovost. Bela in črna materija se lahko transformirata ena v drugo. Kako se transformirata? Dobra dejanja proizvajajo belo materijo, ker se bela materija dobiva s prenašanjem težav, trpljenjem muk ali z dobrimi dejanji. Črna materija pomeni, da je oseba počela slabe stvari in ko se postopa slabo, opravlja slaba dejanja, to prinaša črno materijo, ki je karma. Proces transformacije je takšen. Istočasno se te stvari tudi prenašajo. Ker neposredno sledi glavno dušo, to ne pride iz enega življenja, temveč se nabira od davnin. Zato ljudje govore o kopičenju karme in izgradnji De. Poleg tega se ju lahko dobi od prednikov. Včasih se spomnim, da so starodavni Kitajci govorili ali kako starci pravijo: Predniki so „nakopičili De“, kako je nekdo „nakopičil De“, ali mu „primanjkuje De“. To je tako pravilno povedano, brez vsakega dvoma.
Dobra tj. slaba prirojena kakovost določa ali bo sposobnost prosvetljenja dobra ali slaba. Slaba prirojena kakovost proizvaja slabo sposobnost prosvetljenja. Zakaj je tako? Zato, ker ima tisti z dobro prirojeno kakovostjo veliko bele materije, bela materija pa je v harmoniji z našim vesoljem, in se lahko zedini z naravo Džen Šan Ren brez vrzeli med njimi. Na ta način se priroda vesolja neposredno manifestira v telesu in tu neposredno komunicira s telesom. S črno materijo je prav nasprotno: ker se dobiva z opravljanjem slabih dejanj, je nasprotna naravi našega vesolja. Zato ta črna materija prinaša razdvojenost od narave našega vesolja. Ko se črna materija dovolj nakopiči, formira polje, ki obkroža telo, zavijajoč ga vase. Večje je polje, večji sta njegova gostota in debelina, kar povzroča dodatno zmanjšanje sposobnosti prosvetljenja. Ker je s slabimi dejanji pridobil karmo, oseba nima možnosti prejeti naravo vesolja Džen–Šan–Ren. Nekomu takemu, je običajno težko verjeti v kultivacijo; manjša ko je njegova sposobnost prosvetljenja, z večjim karmičnim odporom se bo srečal. Bolj ko trpi, manj verjame in težje se mu je kultivirati.
Nekomu z veliko bele materije se je lažje kultivirati, saj se tekom kultivacije, medtem ko se oseba uglašuje z naravo vesolja, in ko se mu šinšing popravlja, se njegov De neposredno transformira v Gong. Za nekoga, ki ima veliko črne materije, pa obstaja dodaten postopek. To je kot industrijski proizvod, ki mu manjka še ena faza obdelave: vsi ostali pridejo z materialom pripravljenim za uporabo, nekdo pa s surovim materialom, ki ga je treba šele obdelati. Njemu je nepogrešljiv en korak več. Da bi eliminiral karmo, transformirajoč jo v belo materijo, mora oseba zato najprej trpeti težave in šele nato lahko razvije Gong visokega nivoja. Vendar taka oseba običajno nima dobre prirojene sposobnosti prosvetljenja. Če od nje zahtevaš, da se bolj pomuči, bo manj verjela in ji bo teže trpeti. Zato je nekomu, z veliko črne materije, težko kultivirati se. Prav zaradi tega, se v Tao–šoli ali šoli, ki uči le enega učenca, govori o tem, da učitelj najde učenca, namesto obratno. Oni so izbirali ljudi na osnovi tega, koliko teh stvari telo učenca nosi.
Prirojena kakovost odreja sposobnost prosvetljenja, vendar to ni absolutno. Nekateri ljudje nimajo zelo dobre prirojene kakovosti, vendar je njihovo domače okolje dobro, mnogi od njih se kultivirajo in nekateri so religiozni. Vsi verjamejo v kultivacijo. Tako okolje jih lahko spodbudi, da verjamejo, kar omogoči, da se njihova sposobnost prebujenja popravi. Pomeni, da ni absolutno. Nekateri ljudje imajo zelo dobro prirojeno kakovost, vendar so zelo omejenih razumevanj; zahvaljujoč drobcu znanja, ki so ga pridobili z izobrazbo v naši pragmatični družbi in posebno zaradi absolutnih metod v ideološkem izobraževanju, ki je izvajano v preteklih nekaj letih. Oni ne verjamejo v nič kar je izven njihove domene znanja. To lahko resno vpliva na njihovo sposobnost prosvetljenja.
Na primer, na enem od seminarjev, sem drugi dan predaval o odpiranju Tretjega očesa. Nekomu z dobro prirojeno kakovostjo se je Tretje oko takoj odprlo na zelo visokem nivoju; videl je številne prizore, ki jih drugi niso mogli videti. Rekel je drugim: „Videl sem Falune kako kot snežinke padajo na telesa vseh prisotnih v hali. Videl sem kako zares zgleda knjiga učitelja Lija, videl sem glorijo učitelja Lija, kako zgleda Falun in koliko Fašenov je prisotnih. Videl sem, da Učitelj predava na različnih nivojih, in Falune kako očiščujejo telesa praktikantom. Videl sem tudi, da Učiteljev gongšen103 predava na vsakem od različnih nivojev. Poleg tega, sem videl tudi nebeška dekleta, kako mečejo cvetje in podobno. ” Videti tako čudovite stvari, pomeni, da je tvoja prirojena kakovost precej dobra. Ampak on je govoril in govoril na koncu pa je dejal: „Jaz ne verjamem v te stvari.” Nekatere od teh stvari je znanost že potrdila, in tudi druge je moč pojasniti s sodobno znanostjo; nekatere od njih smo že razložili na mojih predavanjih. Zagotovo je, da je tisto, kar je čigong uspel dojeti, daleč od razumevanj sodobne znanosti. Iz tega vidika lahko rečemo, da prirojena kakovost ne določa v celoti sposobnosti prosvetljenja. 103 Gongšen – telo sestavljeno iz gonga Prosvetljenje
Kaj je prosvetljenje? Prosvetljenje je termin iz religije. V budizmu se nanaša na kultivatorjevo razumevanje budistične Darme, torej na prosvetljenje v smislu spoznanja in na dokončno prosvetljenje v modrost. Ne glede na to, pa se ta izraz danes uporablja za vsakodnevne ljudi: namiguje, da je ta in ta zelo moder in da ve kaj je na umu njegovemu šefu. Ta se hitro uči in ve kako ustreči šefu. Ljudje zanj pravijo, da se je „prosvetlil o stvareh”, in to se običajno razume na ta način. Takrat, ko se vzdigneš malo nad nivo vsakodnevne osebe, pa odkriješ, da so principi na tem nivoju, taki kot jih razumejo običajni ljudje, običajno napačni. To nikakor ni prosvetljenje na katero mi mislimo. Nasprotno, sposobnost prosvetljenja (razsvetljenja) „iznajdljivca” ni dobra, ker bo tisti, ki je pretirano „iznajdljiv”, površno opravljal naloge, da bi bil všečen šefu ali direktorju. Ali v tem primeru, ne bo večji del dela padel na nekoga drugega? Glede na to, ta oseba ostaja dolžna drugim. Ker je „iznajdljiv”, on ne utrpi nikakršnih izgub, niti bo lahkotno izgubil karkoli. Zaradi tega morajo drugi trpeti izgube. Bolj ko mu je pomembna drobtinica praktične koristi, bolj je ozkosrčen in bolj čuti, da so materialni dobitki običajnih ljudi nekaj, od česar ne more odstopiti. Zato sebe pojmuje kot realista in ni pripravljen izgubljati.
Obstajajo celo ljudje, ki nekoga takega občudujejo! Jaz vam povem, da ga ne občudujte. Ne vestem kako naporno življenje živi: ne spi dobro, ne je dobro, izgube se boji celo v sanjah in ves je podrejen osebnim koristim. Živi zelo utrujajoče življenje, ker ga je posvetil samo temu. Povemo vam, da če ste sposobni, da se umaknete v trenutku, ko se znajdete v konfliktni situaciji, boste dojeli, da sta morje in nebo neskončna, in da bo nastala popolnoma drugačna situacija. Oseba o kateri govorimo, pa ne odstopi, in živi zelo utrujajoče življenje. Od nje se ne smete učiti. V krogih kultivatorjev se reče: „Taka oseba je globoko in v celoti izgubljena med običajnimi ljudmi, vsled materialnih koristi.” Ne bo mu lahko povedati, da bi moral varovati svoj De! Če mu predlagate, da naj se kultivira, vam ne bo verjel: „Naj se kultiviram? Vi praktikanti ne vračate, ko ste napadeni, niti ko vas žalijo. Ko vam drugi delajo težave, vi ne le, da se do njih ne vedete na enak način, temveč se jim pri sebi zahvaljujete. Vsi vi ste postali Ah Q! Vsi vi ste znoreli!” Za tako osebo ni načina, da bi razumela kultivacijo. Rekla vam bo, da ste neverjetni in da ste bedak. Mar ne mislite, da jo je težko odrešiti?
To ni prosvetljenje na kakršno mi mislimo; temveč je to je prej tisto, za kar taka oseba misli, da je neumno kar zadeva osebne interese. To je tisto, kar mi imenujemo „prosvetljenje”. Seveda da to ne pomeni, da smo zares neumni. Mi preprosto pristopamo indiferentno k vprašanju osebnih interesov, medtem, ko smo na drugih področjih zelo pametni. Ko delamo na znanstveno–raziskovalnem projektu ali, na primer, pri izvrševanju nalog, ki jih dobimo od nadrejenih, ali drugih dolžnosti, smo zelo ostrega uma in jih dobro opravljamo. Toda v hipu, ko se postavi vprašanje naše osebne koristi ali medčloveških konfliktov, jih pojmujemo lahkotno. Kdo vas bo imel za neumne? Nihče ne bo rekel, da ste neumni, verjemite mi.
Spregovorimo o pravem bedaku. Ta resnica-načelo je popolnoma nasprotno na visokih ravneh. Bedak, verjetno ne bo storil res slabega dejanja med običajnimi ljudmi, niti ni verjetno, da bo tekmoval in se boril za osebni interes ter iskal slavo. Bedak zato ne izgublja De, temveč mu drugi dajo svoj De. Tudi z udarci in žalitvami mu bodo dali De, in ta materija je izjemno dragocena. V našem vesolju obstaja načelo: brez izgube ni dobička; da bi dobil, oseba mora izgubiti. Ko ga drugi vidijo, ga bodo omalovaževali: „Kakšen bedak si ti!” Ko spregovorijo žaljivko, bo delček De prešel nanj. Ko nekoga izkoriščaš, si ti tisti, ki dobiva, zato moraš nekaj izgubiti. Morda bo nekdo pristopil k njemu in ga brcnil: „Si pa res idiot!”, in takrat bo še en del De prešel nanj. Ko ga nekdo maltretira ali brca, njega to ne moti in vse sprejema z nasmehom: „Le naprej. Ti mi daješ svoj De, in sploh te ne bom ustavljal pri tem!” Razmislite kdo je tukaj moder po načelih z visokega nivoja. Mar ni ta oseba modra? Ona je najmodrejša, saj ne izgublja niti malo De. Ko ji daš svoj De, ga ona, pomislite, ne odbije – ona jih (vrline) vse sprejme, in sprejeme jih z nasmehom. Morda je bedak v tem življenju, vendar ne bo v naslednjem – njegova duša ni neumna. V religijah pravijo, da bo tisti z mnogo De, v naslednjem življenju na visokem položaju ali bogataš – to bo dobil v zameno za De.
Rekli smo, da se De lahko direktno transformira v Gong. Mar nivo tvoje kultivacije ne prihaja od transformacije te De? Ona se direktno transformira v Gong. Mar se Gong, ki odreja tvoj nivo in Gong potenco, ne transformira iz te materije? Se ti ne zdi, da je zelo dragocena? Prinaša se z rojstvom in odnaša po smrti. V budizmu pravijo, da je to tvoj kultivacijski nivo, tvoj Resnični dosežek; kolikor žrtvuješ, toliko boš dobil v zameno – tako je načelo. V religiji pravijo, da bo z De, v naslednjem življenju, oseba na visokem položaju ali bogata. Z malo De, bo imela oseba težave celo naberačiti hrano, saj nima De, ki bi ga dala v zameno. Brez izgube ni dobička! Brez vsaj malo De, sta človekovo telo in duša pogubljena; takrat si zares mrtev.
Nekoč je živel čigong–mojster, katerega nivo je bil, ko se je pojavil v javnosti, zelo visok. Ta čigong–mojster je kasneje postal obseden s slavo in osebno koristjo – ker je pripadal k tistim ljudem, ki kultivirajo vzporedno dušo, mu je njegov učitelj odvzel vzporedno dušo. Ko je imel vzporedno dušo, ga je ona kontrolirala. Na primer, v njegovem podjetju so dodeljevali stanovanje. Vodstvo je zahtevalo, da vsi, ki potrebujejo stanovanje, pridejo in predstavijo pogoje v katerih živijo in povedo zakaj potrebujejo stanovanje. Medtem ko so vsi predstavljali svoje razloge, ta možak ni rekel niti besede. Na koncu je vodstvo ugotovilo, da so njegove potrebe večje kot pri drugih, in da je treba stanovanje dodeliti njemu. Drugi so trdili: „Ne, stanovanja ne smete dati njemu. Morate ga dati meni, ker ga nujno potrebujem.” Ta možak je dejal: „Potem pa kar naprej, vzemi ga.” Vsakodnevna oseba bi ga imela za bedaka. Nekateri so vedeli, da je on praktikant, pa so ga vprašali: „Vi kultivatorji ničesar ne želite. Kaj ti želiš?” Odgovoril je: „Želim tisto, česar drugi ne želijo.” Pravzaprav, on sploh ni bil neumen, temveč precej pameten– tako se je vedel le do osebnih interesov, verujoč v naraven tok stvari. Drugi so ga še enkrat vprašali: „Kaj danes ljudem ni potrebno?” Odgovoril je: „Kamenje na tleh, ki ga brcajo sem in tja ni potrebno nikomur. To bom jaz vzel.” Običajnim ljudem je to nepredstavljivo, težko jim je razumeti kultivatorje. Ne razumejo jih, ker so njihovi nivoji razmišljanja medsebojno preveč oddaljeni in je jez med nivoji prevelik. Seveda, on ne bi resnično zbiral kamenja; predstavil je načelo, ki ga vsakodnevna oseba ne more razumeti: „Ne potrebujem ničesar, kar potrebujejo običajni ljudje.” Dajmo, govorimo o tem kamnu. Veste, da budistični sveti spisi pravijo, da je v Sukavati raju drevje iz zlata, zemlja je iz zlata, ptice so zlate, cvetje je zlato, hiše so tudi zlate, in celo telo Bude je zlato in bleščeče. Tu se niti kamenčka ne da najti; pravijo, da je kamen pri njih plačilno sredstvo. On tja ne bi odšel noseč kamenje, vendar je s tem predstavil načelo, ki ga neka vsakodnevna oseba ne more razumeti. Vsekakor bo praktikant dejal: „Običajni ljudje imajo svoje težnje, mi pa ne težimo za ničemer podobnim. Nas ne zanima tisto kar imajo običajni ljudje. Vendar imamo mi tisto, česar običajni ljudje ne morejo dobiti, čeprav si to želijo.”
Pravzaprav se prosvetljenje o kateri govorimo, nanaša na prosvetljenje v času kultivacije, kar je prav nasprotno sposobnosti prosvetljenja pri običajnih ljudeh. Prosvetljenje na kakršno mi mislimo, je stvar tega ali se lahko nekdo tekom kultivacije nauči in sprejme nekaj, sprejemajoč Fa, ki ga predava učitelj ali Tao, ki ga predava taoistični učitelj, ali je potem, ko nastanejo težave sposoben sebe obravnavati kot praktikanta, in ali se tekom kultivacije lahko vede v skladu s Fa. Nekateri ljudje ne bodo verjeli v to, kakorkoli jim predstavite, misleč, da je biti vsakodnevna oseba mnogo praktičneje. Namesto, da se jih osvobode, se drže svojih notranjih razumevanj, kar jih naredi nesposobne, da bi verjeli. Nekateri ljudje želijo le, da ozdravijo svoje bolezni. Ko tu omenim, da čigong sploh ni namenjen zdravljenju, je njihova reakcija negativna, zato ne verjamejo več v nič, kar se predava po tem.
Nekaterim ljudem, se sposobnost prosvetljenja preprosto ne more izboljšati. Oni po lastni volji označujejo nekatere stvari v moji knjigi. Tisti naši praktikanti, katerih Tretje oko je odprto, lahko vidijo, da ima ta knjiga zelo žive barve, da je zlata in da se blešči. Vsaka beseda nosi lik mojega Fašena. Prevaral bi vas, če vam ne bi povedal resnice. Ta oznaka, ki si jo postavil, zgleda zelo mračno. Kako se drzneš, da po svojem izboru označuješ stvari? Kaj mi tu počnemo? Mar vas ne vodimo v kultivaciji proti visokim nivojem? So stvari o katerih moraš razmisliti. Ta knjiga je sposobna voditi tvojo kultivacijo - mar ne misliš, da je dragocena? Obožuješ Budo, ampak ali ti to lahko pomaga, da se resnično kultiviraš? Poln spoštovanja se niti ne drzneš dotakniti kipa Bude, ki mu vsak dan prižigaš timijan, vseeno pa se drzneš uničevati Dafo, ki te resnično lahko usmerja v kultivaciji.
Ko govorimo o sposobnosti prosvetljenja, se to nanaša na globino tvojega razumevanja nečesa, kar se tekom kultivacije dogaja na različnih ravneh ali določenega Fa, ki ga predava učitelj. Vendar to ni osnovna prosvetljenje na katero mislimo. Osnovna prosvetljenje na katero mislimo, se nanaša na sledeče: Tekom svojega življenja, od samega začetka kultivacije, praktikant konstantno napreduje, osvobajajoč se človeških navezanosti in raznoraznih želja, medtem, ko mu Gong konstantno raste, vse do finalnega koraka v kultivaciji. Ko se materija De v popolnosti spremeni v Gong, in pot kultivacije, ki jo je zarisal učitelj pride do konca, „Bum!” vse, kar je bilo zaklenjeno, eksplodira v sekundi. Njegovo Tretje oko doseže najvišjo točko njegovega nivoja, zato lahko na svojem nivoju vidi resnico različnih dimenzij, oblike obstoja različnih življenj in materijo v različnih čas–prostorih ter resnico našega vesolja. Pokažejo se vse njegove božanske moči in je sposoben stopiti v stik z raznimi vrstami življenja. V tem trenutku ali ni ta oseba veliko razsvetljeno bitje ali bitje, ki je postalo razsvetljeno skozi kultivacijo? Če prevedemo na starodavni jezik Indije, to pomeni Buda.
Prosvetljenje na katero mislimo, to fundamentalno prosvetljenje, je oblika trenutnega razsvetljenja. Trenutno prosvetljenje pomeni, da je oseba zaklenjena tekom svoje življenjske kultivacije, ne vedoč kako visok je nivo njegovega gonga, niti kakšno obliko zavzema Gong, ki ga je vzgojil. On ničesar ne čuti, in so celo vse celice v njegovem telesu zaklenjene. Gong, ki ga je vzgojil je bil zaklenjen vse do finalnega koraka, in šele sedaj se lahko osvobodi. To lahko le nekdo z visoko prirojeno kakovostjo, saj je kultivacija precej boleča. Začeti je treba tako, da bomo dobri ljudje. Neprestano se mora popravljati šinšing, stalno se mora trpeti, konstantno se dvigati v kultivaciji, vedno se truditi, da se izboljša šinšing, čeprav se lastnega gonga ne da videti. Za tako osebo, je kultivacija je zelo težka, in to mora biti nekdo z veliko prirojeno kakovostjo. Taka oseba bo leta izvajala kultivacijo, ne zavedajoč se kaj se dogaja.
Obstaja še ena vrsta prosvetljenja, imenovana postopna prosvetljenje. Od samega začetka, mnogi čutijo Falun kako se vrti. Istočasno, sem vsem odprl Tretje oko. Zaradi različnih razlogov, bodo nekateri ljudje v prihodnosti lahko videli stvari, če jih ne vidijo že sedaj. Prehajali bodo skozi faze, od meglene vizije do jasnejše vizije, od tega, da ga ne znajo uporabiti, do tega, da ga znajo. Njihov nivo bo konstantno rastel. Medtem, ko vam šinšing raste in prekinjate raznorazne navezanosti, se razvijajo razne nadnaravne moči. Spremembe, ki spremljajo celoten proces kultivacijske transformacije, in proces transformacije telesa, se dogajajo tako, da se lahko vidijo in občutijo. Spremembe se nadaljujejo do finalnega koraka, ko se v popolnosti spozna resnico vesolja, in ko se doseže najvišja pričakovana točka v kultivaciji. Transformacija Bentija in okrepitev nadnaravnih moči dosežejo določeno stopnjo. To se dosega postopno. To je postopno prosvetljenje. Niti metoda postopne prosvetljenja ni lahka. Ko dobijo nadnaravne moči, nekateri ljudje preprosto niso sposobni razrešiti svojih navezanosti, zato imajo tendenco, da se bahajo ali počnejo slabe stvari. Na ta način ti upade Gong, kultiviraš se za nič ni na koncu propadeš. Nekateri ljudje lahko vidijo pojavne oblike različnih življenj v različnih dimenzijah. Oni bodo morda od tebe zahtevali, da storiš to ali ono. Lahko te tudi pripravijo, da vadiš na njihov način, te vzamejo za svojega učenca, vendar ti ne morejo pomagati doseči Resničnega dosežka, ker tudi oni sami tega še niso dosegli.
Poleg tega, so vsa bitja v višjih dimenzijah božanstva s sposobnostjo, da postanejo zelo veliki in v popolnosti prikažejo svoje nadnaravne moči. Če tvoja srčnost ni prava, ali ne boš odšel z njimi? Ko greš z njimi, bo tvoja kultivacija zaman. Celo, če je to bitje pravi Buda ali pravi Tao, boš vseeno moral pričeti kultivacijo od začetka. Mar niso bitja z različnih nebeških nivojev nesmrtniki? Človek se lahko v popolnosti vzdigne izven in preko tega sveta le, če v kultivaciji doseže zelo visok nivo in doseže cilj. Običajnemu človeku, bo nek nesmrtnik vsekakor izgledal visok, ogromen in zelo močan. Kljub temu pa to bitje morda niti samo ni doseglo Resničnega dosežka. Ko ti razne informacije povzročajo motnje in te ovirajo raznorazni prizori, si sposoben ostati mirnega uma? Zato se je z odprtim Tretjim očesom prav tako težko kultivirati, in takrat je še težje kontrolirati lastni šinšing. Na srečo pa se bodo mnogim našim praktikantom nadnaravne moči odklenile na polovici procesa kultivacije, da bi zatem vstopili v stanje postopnega prosvetljenja. Vsem se bo Tretje oko odprlo, vendar mnogim ne bo dopuščeno, da bi imeli nadnaravne moči. Ko bo tvoj šinšing postopno dosegel določen nivo in, ko boš postal stabilen in se sposoben vesti kot je treba, se bo vse naenkrat odprlo, z eksplozijo. Pomeni, da boš na določenem nivoju izkusil stanje postopnega prosvetljenja, ker ti bo takrat lažje, da se dobro obvladuješ. Pojavile se bodo razne nadnaravne moči. Naprej se boš samostojno dvigoval v kultivaciji, dokler jih na koncu ne odkleneš vseh. Dopuščeno ti bo, da jih imaš na polovici poti svoje kultivacije. Mnogi naši praktikanti pripadajo tej skupini, zato ne smeš biti nepotrpežljiv, da bi videl.
Morda ste slišali, da se tudi v Zen-budizmu govori o razlikah med trenutnim prosvetljenjem in postopnim prosvetljenjem. Hui-neng, šesti patriarh Zen-budizma, je predaval trenutno prosvetljenje, medtem ko je Shen Xiu iz severne šole Zen-budizma, predaval postopno prosvetljenje. Spor med tema dvema pristopoma obstaja dolgo v zgodovini budizma. Jaz mislim, da je to brez pomena. Zakaj? Ker je to, na kar sta onadva mislila, le razumevanje resnice v procesu kultivacije; to resnico nekateri ljudje spoznajo trenutno, medtem ko se drugi vanjo prosvetlijo, spoznavajoč jo postopoma. Je pomembno kako se nekdo razsvetljuje? Bolje je, če se vse dojame naenkrat, vendar je enako dobro tudi, če se spoznanje dosega postopno. Ali ni to prosvetljenje v obeh primerih? Oba načina sta prosvetljenje. To pomeni, da noben način ni napačen.
Ljudje visokih prirojenih kvalitet
Kaj je oseba visokih prirojenih kvalitet? Obstaja razlika med nekom, ki ima odlično prirojeno kvaliteto, v primerjavi z nekom z dobro ali slabo prirojeno kvaliteto. Zelo težko je najti nekoga z odlično prirojeno kvaliteto, ker se taki rojevajo enkrat v dolgem zgodovinskem obdobju. Seveda, mora oseba z odlično prirojeno kvaliteto najprej imeti veliko De in zelo veliko polje te bele materije – to je zagotovo. Poleg tega, mora biti taka oseba tudi sposobna vzdržati muke težje od vseh, mora biti zelo vzdržljiva in sposobna, da se žrtvuje, in prav tako mora biti sposobna, da ohrani lastni De, imeti mora dobro sposobnost prosvetljenja in tako naprej.
Kaj pomeni prenesti najtežje muke od vseh muk? V budizmu se verjame, da biti človek, pomeni trpeti. Če ste človeška bitja, boste morali trpeti. Verjame se, da življenja v vseh drugih dimenzijah nimajo naših običajnih človeških teles, zato ne zbolevajo, in ne obstajajo težave rojevanja, staranja, bolezni in smrti. Torej ni tovrstnega trpljenja. Bitja v drugih dimenzijah lahko levitirajo, so breztežnostna, so prečudovita. Zaradi tega telesa, se običajni ljudje srečujejo s sledečimi težavami: ne morejo prenašati mraza, toplote, žeje, lakote in utrujenosti, ob tem pa se morajo še naprej rojevati, starati, zbolevati in umirati. Kakorkoli obrneš, se človek ne počuti prijetno.
V časniku sem bral, da so številni umrli zaradi posledic potresa v Tangšanu, vendar tudi, da so bili nekateri rešeni. Pri tej skupini ljudi je bilo izvedeno posebno socialno raziskovanje. Vprašali so jih, kako so se počutili v stanju smrti. Nasprotno pričakovanjem, so vsi ti ljudje govorili o enaki edinstveni situaciji. Namreč, v samem trenutku smrti niso čutili strahu; nasprotno, nenadoma so občutili olajšanje in v njih je naraslo vznemirjenje. Nekateri so se počutili osvobojeni vezi s telesom in so lahko lebdeli v zraku, lahko in udobno; prav tako so lahko videli lastna telesa. Nekateri so lahko videli življenja v drugih dimenzijah in nekateri so odšli na razna mesta. Vsi so omenili občutek olajšanja v tem konkretnem trenutku, naraščajoče vznemirjenje, odsotnost občutka trpljenja. To nakazuje, da se mora vsakdo mučiti s tem človeškim fizičnim telesom, vendar, ker smo vsi na enak način prišli in materinega trebuha, ne dojemamo, da je to trpljenje.
Omenil sem, da mora človek zdržati največje od vseh muk. Pred dnevi sem dejal, da se človeški koncept čas–prostora razlikuje od tistega, ki obstaja v drugih, večjih čas–prostorih. Tukaj je en Shichen (ščen) dve uri, kar je enako enemu letu v drugi dimenziji. Oseba, ki se kultivira v tako težkih pogojih, se odobrava kot res izjemna. Ko taka oseba razvije željo po Taou in se zaželi kultivirati, je preprosto sijajna. V tolikšnih težavah, ona kljub temu ni izgubila svoje prvobitne narave in se želi vrniti k prvobitnemu jazu, skozi kultivacijo. Zakaj se praktikantu lahko brezpogojno pomaga? Prav zaradi tega. Ko taka oseba celo noč sedi meditirajoč v tej dimenziji običajnih ljudi, bodo drugi, ko jo vidijo, rekli, da je izjemna, saj tu sedi že šest let. To je zato, ker je en ščen pri nas enak enemu letu tam. Mi, človeška bitja, živimo v popolnoma izjemni dimenziji.
Kako se prenaša največje od vseh muk? Na primer, nekdo nekega dne odide na delo, kjer stvari niso take, kot bi bilo treba. Njegovi delovni enoti ne gre dobro, obstoječega stanja se ne da več ohranjati in se bodo morali prestrukturirati. Delovno silo bodo v prihodnje zaposlovali po pogodbi. Tehnološki višek bo odpuščen in prav on je eden od tistih, katerih posoda z rižem bo nenadoma ostala prazna. Kako se bo počutil ko ne bo plačan? Nima več izvora dohodkov – kako bo vzdrževal družino? On ne zna delati ničesar drugega. Poklapan odide domov. Ko pride domov, doume, da je njegov ostareli starš doma zbolel in, da je stanje zelo resno. Zaskrbljen, hiti, da bi odpeljal starša v bolnico; naleti na številne težave, da bi si sposodil denar za bolnišnično zdravljenje, in se zatem vrne domov, da vzame potrebščine za starša. Takoj ko vstopi v hišo, na vrata potrka razrednik: „Vaš otrok je v pretepu nekoga poškodoval; in najbolje da pohitite pogledat.” Malo po tem, ko je razčistil to in se vrnil domov, takoj ko sede, dobi telefonski klic, v katerem mu sporočijo: „Tvoja žena je v ljubezenski zvezi z nekom.” Seveda, vi ne boste naleteli na tak scenarij. Običajen človek ne more prenesti takšnih muk, in bo pomislil: „Čemu to moje življenje? Zakaj ne najdem vrvi in se obesim ter končam vse?” Pravim le, da mora biti sposoben prenesti največje od vseh muk. Seveda ni nujno, da bodo v taki obliki. Vendar pa, konflikti z drugimi, trenja, ki ti kalijo šinšing in tekmovanje za osebno korist, niso nič lažji od teh težav. Mnogi ljudje žive le zato, da bi nekaj dokazali ali da bi ohranili ugled, in se bodo obesili, ko ne bodo več kos tem stvarem. Zato se moramo mi kultivirati v tem zahtevnem okolju, sposobni vzdržati največje od vseh muk in obenem prakticirati tudi ogromno potrpljenje.
Kaj je to „ogromno potrpljenje”? Kot praktikant, je prvo za kar moraš biti sposoben to, da ne vračaš, ko te udarijo in ne odgovarjati ko te ozmerjajo – moraš biti toleranten do drugih. V nasprotnem primeru, kakšen praktikant pa si? Nekdo bo dejal: „Zelo težko je biti toleranten, kajti jaz imam vročekrven značaj.” Če tvoj značaj ni dober, ga ti spremeni, saj praktikant mora biti kultivirati Ren (tolerantnost). Nekateri ljudje zgubijo potrpljenje pri vzgoji otrok, zato kričijo nanje in delajo scene. Vi ne smete biti taki, ko vzgajate otroke, niti se ne smete živcirati. Da bi bili otroci dobro vzgojeni, jih morate vzgajati z razumom. Če ne morete preko malenkosti in zlahka zgubite potrpljenje, kako mislite povečati svoj Gong? Nekdo bo rekel: „Če me bo kdo brcnil, ko hodim po cesti in v bližini ne bo nikogar, ki me pozna, bom to lahko prenesel.” Mislim, da to ni dovolj. Morda boš v prihodnosti dobil par klofut in boš osramočen prav pred tistim, pred katerim najmanj želiš biti ponižan in to zato, da bi se ugotovilo, kako to prenašaš in ali lahko pretrpiš. Če lahko obvladaš svoj značaj, medtem ko se v sebi živciraš, to še vedno ne bo dovolj dobro. Veste, ko človek doseže nivo Arhata, se ga nič več ne dotakne. Njega ne zanimajo več stvari običajnih ljudi, in je vedno v dobrem razpoloženju, nasmejan. Kakršnokoli izgubo utrpi, on še naprej ostaja nasmejan, dobro razpoložen in brezbrižen. Če to res zmoreš, pomeni, da se že dosegel začetni nivo Resničnega dosežka in status po imenu Arhat.
Nekdo je rekel: „Če bomo do te mere izkazovali potrpljenje, bodo običajni ljudje rekli, da smo strahopetci in da nas je lahko izkoristiti.” Jaz tega ne imenujem strahopetnost. Razmislite, celo med običajnimi ljudmi, ljudje srednjih let in starejši ljudje, kot tudi tisti visoko izobraženi, izvajajo samokontrolo, in se vzdržujejo prepirov z drugimi, da ne omenjamo naših praktikantov. Kako le bi se to lahko imelo za strahopetnost? Jaz trdim, da je to odraz velike tolerantnosti, utelešenje močne volje – samo praktikant lahko pokaže tolikšno tolerantnost. Obstaja rek: „Ko je povprečna oseba ponižana, ona izvleče meč, da vrne nazaj.” Za vsakodnevno osebo je normalno, da misli: če ti mene ozmerjaš, bom tudi jaz tebe ozmerjal, če pa me udariš, bom tudi jaz udaril tebe. Taka je način vsakodnevne osebe. Se lahko ona imenuje praktikant? Kot praktikant, brez močne volje in samokontrole, ne boš zmogel tega.
Ali veste, da je v starodavnih časih živel človek po imenu Han Xin104, za katerega se govori, da je bil zelo sposoben. Bil je general cesarja Liu Banga105 in steber države. Zakaj je imel tako velike dosežke? Pravijo, da je bil Han Xin izjemen človek, celo kot mladenič. Neka zgodba o Han Xinu opisuje, kako je pretrpel ponižanje plazeč se nekomu med nogami. Han Xin je v mladosti vadil borilne veščine, in tisti, ki se s tem ukvarja običajno nosi meč. Nekega dne, ko je hodil po cesti, mu je lokalni pretepač stopil na pot, z rokami uprtimi v boke: „Kaj nosiš ta meč? Si upaš ubiti človeka? Če si upaš, mi odsekaj glavo.” Han Xin pomisli: „Zakaj bi ti odrobil glavo?” V tistem obdobju je moral biti uboj prav tako prijavljen oblastem, in storilec bi moral dejanje plačati z lastno glavo. Kako ubiti človeka kar tako? Ko je silak videl, da si ga Han Xin ne drzne ubiti, je rekel: „Če me ne upaš ubiti, se mi boš moral plaziti med nogami.” In Han Xin se mu je resnično splazil med nogami. To kaže, da je bil Han Xin zelo vzdržljiv; velika dela je uspel izvesti zato, ker se je razlikoval od običajnih ljudi. Moto običajnih ljudi je, da mora človek živeti, da bi se dokazal ali ohranil svoj ugled. Razmislite, živeti zaradi samodokazovanja in varovanja ugleda – ali se počutite utrujene? Ali trpite? Je vredno? Na koncu koncev, je bil Han Xin vsakodnevna oseba; kot praktikanti, moramo biti mi mnogo boljši od njega. Naš cilj je, da se vzdignemo nad in izven nivoja običajnih ljudi, hiteč proti višjim nivojem. Mi ne bomo naleteli na tako situacijo. Vseeno pa, ponižanje in sramota, ki ju mora nek praktikant pretrpeti med običajnimi ljudmi, ne moreta biti lažja od tega. Meni se zdi, da trenja med ljudmi, ki nam kalijo šinšing, niso nič lažja, temveč so lahko celo težja. Precej težka so.
Obenem pa mora biti praktikant pripravljen na žrtev, osvobajanje od različnih navezanosti in želja običajnih ljudi. Če ni mogoče vse to doseči istočasno, lahko to delamo postopoma. Če bi vse lahko dosegel danes, bi bil že danes Buda. Za kultivacijo je potreben čas, vendar sam ne smeš zavlačevati. Lahko bi dejal: „Učitelj pravi, da je za kultivacijo potreben čas – no, potem pa ne hitimo.” Ne bo šlo tako! Do sebe moraš biti strog. V kultivaciji Buda Fa, moraš napredovati odločno in silovito.
Prav tako moraš biti sposoben obvarovati De, ohranjevati šinšing, in ne smeš se vesti prenagljeno. Ne moreš početi vsega kar ti pade na pamet – moraš ohranjati svoj značaj. Med običajnimi ljudmi se pogosto sliši ta rek: „Vrlina se gradi z dobrimi dejanji.” Praktikant se ne kultivira, da bi gradil vrlino, ker mi verjamemo v ohranitev De. Zakaj verjamemo v ohranitev De? Ker opažamo sledečo situacijo: izgradnja De je nekaj v kar verjamejo običajni ljudje, ker želijo, da opravljajoč dobra dejanja zgradijo De, da bi bili za to v naslednjem življenju nagrajeni z dobrim življenjem. Vendar mi nimamo tega vprašanja; če uspeš v kultivaciji, boš dosegel Tao, in se ne bo več pojavil problem naslednjega življenja. Ko tukaj govorimo o ohranitvi De, ima to drugačen nivo pomena. Namreč, ti dve substanci, ki ju nosi naše telo, se ne akumulirata tekom enega življenja – se podedujeta iz daljnih časov. Lahko obredeš mesto vzdolž in povprek, pa ne boš našel priložnosti, da bi storil dobro dejanje. To bi lahko počel vsak dan, brez da bi se pokazala taka priložnost.
Potreba, da se akumulira De, tukaj nosi še drugačen nivo pomena: v naporih, da zgradiš De, se ti bo zgodilo, da pomisliš, da je neko dobro delo potrebno storiti, vendar, ko to storiš, se lahko pokaže, da je to slaba stvar. Zakaj? Ker ne moreš videti njegove karmične zveze. Obnašanje običajnih ljudi regulirajo zakoni, v kar ni dvoma. Biti kultivator je nekaj 104 Han Šin – glavni general Liu Banga 105 Liu Bang – cesar in ustanovitelj Han dinastije (206 p.n.š. – 23 n..š) nadnaravnega; kot nadnaravna oseba, se moraš ti vesti v skladu z nadnaravnimi načeli, in ne po načelih običajnih ljudi. Če poznaš karmičnega odnosa stvari, je zelo verjetno, da boš ukrepal napačno; zato mi prakticiramo ne-dejanje (vuvej). Ne smeš narediti vsega kar si zaželiš. Nekateri pravijo: „Jaz le želim ukrotiti nepridiprave.” Jaz pa pravim, da je potem bolje, da postaneš policist. Mi od tebe, seveda, ne zahtevamo, da se umikaš stran, če naletiš na uboj ali podtikanje požara. Tisto kar pravim je, da je, kadar se ljudje spopadejo ali, ko eden brcne ali udari drugega, verjetno, da so ti ljudje v preteklosti dolgovali eden drugemu in sedaj razčiščujejo dolg. Če se vmešaš, da bi jim preprečil, ne bodo mogli razčisti dolga in bodo morali počakati na naslednjo priložnost. To pomeni, da nisi sposoben uvideti karmične zveze, zato se lahko zgodi, da storiš nekaj slabega, kar bo imelo za posledico izgubljanje De.
Ni bistveno, če se vsakodnevna oseba vmešava v opravke običajnih ljudi, saj upošteva načela običajnih ljudi kot standard. Ti pa moraš na stvari gledati s pomočjo nadnaravnih načel. Če ne pomagaš pri preprečitvi umora ali požara, je to stvar šinšinga. Kako boš drugače pokazal, da si dober človek? Če ne boš pomagal, da se prepreči uboj ali požar, v čem boš sploh sodeloval? Vseeno je potrebno poudariti: te stvari pravzaprav nimajo nikakršne zveze z našimi kultivatorji. Malo je verjetno, da bodo prirejene, da boš ti naletel nanje. Mi pravimo, da nam ohranjanje De omogoča, da se izognemo, da bi počeli napake. Če poskušaš nekaj storiti vsaj malo, boš morda izvršil slabo dejanje in izgubil De. Če izgubljaš De, kako boš izboljšal svoj nivo? Kako boš dosegel končni cilj? To so vprašanja, ki se postavljajo. Poleg tega, je treba imeti dobro sposobnost prosvetljenja. Dobra prirojena kakovost lahko verjetno nudi dobro sposobnost prosvetljenja. Tudi vpliv okolja ima svojo vlogo.
Omenili smo tudi, da če bi vsakdo od nas vzgajal svoje notranje bitje, izpraševal svoj šinšing, iščoč vzroke slabih dejanj, da bi naslednjič postopal bolje; če bi, preden nekaj stori, najprej pomislil na druge, bi se človeška družba popravila in etični standardi bi zopet zrasli. Duhovna civilizacija106 bi prav tako napredovala, kot tudi javna varnost. Morda sploh ne bi bilo potrebe po policiji. Nad ljudmi ne bi bilo potrebno izvajati oblasti, saj bi vsak discipliniral sebe in si sam raziskoval dušo. Mar vam se ne zdi, da bi bilo to sijajno? Poznano vam je, da se zakoni izpopolnjujejo in popravljajo; vseeno pa, zakaj še vedno obstajajo ljudje, ki počno zla dela? Zakaj se ne ravnajo po zakonih? Le zato, ker ne morete nadzirati njihovega uma. Ko jih nihče ne vidi, bodo še naprej počeli slabo. Če bi vsakdo vzgajal svoje notranje bitje, bi bilo popolnoma drugače. Ne bi bilo potrebe, po branjenju ljudi pred nepravičnostjo.
Tale Fa se lahko predava le do tega nivoja, in tisto, kar je na višjih nivojih boš moral doseči z lastno kultivacijo. Nekateri od vas postavljajo vedno bolj konkretna vprašanja. Če ti pojasnim vsa vprašanja iz vsakodnevnega življenja, kaj ti bo preostalo za kultiviranje? Moraš se kultivirati in poskušati samostojno priti do spoznanj. Če ti vse povem, ti nič ne bo ostalo za kultiviranje. Sreča je, da je Dafa obelodanjena, in lahko deluješ v skladu z njim.
Tekom predavanj Fa, so bile tudi stvari, ki niso potekale gladko in raznorazne motnje so bile izjemno intenzivne. Zahvaljujoč močni podpori lokalnih organizacij, vodij iz raznih sekcij, ter trudu osebja, so se naša predavanja odvila uspešno.
Vse česar sem se dotaknil v svojih predavanjih, je namenjeno temu, da vas vodi v kultivaciji k višjim nivojem. V preteklosti ni nihče v svojih predavanjih omenjal teh stvari. Mi smo vse dovolj jasno pojasnili, vključujoč moderno znanost in sodobno znanost o človeškem telesu. Poleg tega, je tisto kar predavamo na zelo visokem nivoju in je usmerjeno pretežno v to, da v bodočnosti vsi zares dobijo Fa in se dvignejo v kultivaciji. To je moje izhodišče. Tekom predavanj Fa in Gonga (vaje za prakticiranje), so mnogi doumeli, da je Fa zelo dober, vendar, da se je precej težko ravnati po njem. Pravzaprav, jaz mislim, da je od človeka samega odvisno ali je to težko ali lahko. Vsakodnevna oseba, ki ne želi vzgajati sebe, bo preprosto sprejela sklep, da se je preveč težko kultivirati, preveč nepredstavljivo in nemogoče. Kot vsakodnevna oseba, se ona ne želi kultivirati, zato ugotavlja, da je pretežko in tega ne zmore. Lao Ce je dejal: „Ko oseba dobrih kultivacijskih kvalitet sliši Tao, ga bo marljivo prakticirala. Ko ga sliši oseba povprečnih kultivacijskih kvalitet, ga bo izvajala občasno. Ko ga sliši oseba slabih kultivacijskih kvalitet, se mu bo glasno nasmejala. Če se ne nasmeje, potem to niti ni Tao.” Za pravega praktikanta, bi dejal, da je to zelo lahko, nekaj kar ni preveč visoko, da bi bilo nedosegljivo. Pravzaprav so mnogi veterani med praktikanti, ki sedijo tukaj ali onimi, ki niso prisotni, v kultivaciji že dosegli zelo visoke nivoje. Tega vam nisem povedal, da ne bi razvili navezanosti in, da ne bi postali samozadovoljni – to bi zmotilo razvoj vaše Gong potence. Tisti, ki se zares odloči, da bo kultivator, bo lahko zdržal vse, in ko bo ogrožena lastna dobrobit, se bo lahko osvobodil navezanosti ter temu ne bo pripisoval velikega pomena. Dokler boste to počeli, pravzaprav ne bo težko. Tisti, ki pravijo, da je težko, se pravzaprav ne morejo osvoboditi teh navezanosti. Prakticirati vaje samo po sebi ni težko, niti ni težko izboljševati lastnega nivoja. Tisto, kar imenujejo težko, so le navezanosti in je težko preprosto zato, ker se je težko odreči praktičnim koristim – ko so enkrat tu, pred teboj. Prav zaradi tega je ljudem težko. Ko nastane osebni spor, če ne moreš izkazati tolerantnosti ali če se pri tem sporu ne vedeš kot praktikant, mislim da je to nesprejemljivo. Ko sem se jaz kultiviral, so mi mnogi veliki mojstri namenili te besede: „Sposoben si zdržati, kar se zdi težko vzdržati in sposoben si narediti kar se zdi nemogoče narediti.” Pravzaprav je to resnica. Zakaj ne poskusite, ko se vrnete domov? Ko bo potrebno prebroditi resno težavo ali izkušnjo, poskusite. Ko je težko zdržati, poskusite zdržati. Ko zgleda nemogoče in pravijo, da je nemogoče, poizkusite, da vidite ali je res nemogoče. Če uspete, boste zagledali „senco vrb, cvetoče cvetlice in, prav zares, še eno vasico pred vami!”
Tu se je verjetno potrebno ustaviti, ker če bom povedal preveč, si boste težko zapomnili. Zato vam bom povedal samo še nekaj stvari: Upam, da boste v kultivaciji, ki leži pred vami, nastopali kot kultivatorji in res nadaljevali svojo kultivacijo. Upam, da se bodo in stari in novi praktikanti sposobni kultivirati v Dafi, in da bodo pridobili popolnost in dosegli izpolnitev! Upam, da boste vsi, ko se vrnete domov, na najboljši način izrabili svoj čas za pravo kultivacijo.